Platon

Pɩlɩɩna Wikipediya

Platon kɛ ɛjaɖɛ nɖɩ payaɣ-ɖɩ size Atɛnɩ yɔ ɖɩ-tɛtʋ taa pɩɣa yaa Atɛɛnɩ tɛtʋ taa tʋ yaa pɔɔ. Ɛkɛ abalʋ sɔsɔ weyi ɛwɛ lɔŋ nɛ lɛɣtʋ siŋŋ kɛ Atɛɛnɩ tɛtʋ taa peeɖe. Palʋla ɖajaa ɛnʋ kɛ fenaɣ ŋga ka-taa yɔ, patatɩlɩ-kɛ, patatɩlɩ e-evemiye yaa ɛ-kɩyakʋ kʋlʋlʋʋ. Ɛlɛ pɩnaɣ ŋga ka-taa ɛsɩba yɔ, ŋgaa lɛ pɩnaɣ -428 n̄ɩŋgaɣ yaa pɩnaɣ -427 n̄ɩŋga.

Atɛɛnɩ tɛtʋ nɖɩ, ɖɩ-tɛtʋ taa peeɖe palʋla-ɩ. Ɛ-pɩcatʋ taa ɛɛkɛ pɩɣa ŋga kɛwɛ ndɩkʋ kpem nɛ piya lɛɣsɩ yɔ. Halɩ nɛ ɛkɔŋ nɛ ɛpaɣlʋ mbʋ yɔ, ɛlakasɩ taa wɛ ɛzɩ kpaaŋ wɛnɛyɩ tʋ yɔ. Paa lee ɛwɛ ɛlɩmaɣza wɛ cukaŋ lim lim. Ɖajaa Platon ɛnʋ, ɛsɩba fenaɣ ŋga ka-taa nɛ evemiye yaa kɩyakʋ ŋgʋ yɔ, patatɩlɩ-kʋ. Ɛlɛ, pɩnaɣ ŋga ɛsɩba ka-taa yɔ, ŋgaa lɛ pɩnaɣ -348 yaa n̄ɩŋga yaa pɩnaɣ -347 n̄ɩŋga taa kɛ ɛ-ɛjaɖɛ tɛtɛ ndʋ tɩ-taa peeɖe.

Ɖajaa sɔsɔ Platon kɛ filozofii tʋmɩyɛ kpɛlɛkʋʋ laɖʋ sɔsɔ nɔɔyʋ kɛ Atɛɛnɩ ɛjaɖɛ tɛtʋ taa. Filozofii tʋmɩyɛ laɖʋ payaɣ size filozɔɔfʋ.

Filozɔɔfʋ kɛ lɔnzɩnɖɛ tʋ sɔsɔ weyi ɛ-tʋmyɔɔɩyɛ kɛlɛ size, ɛn̄ɩnɩ ɛyʋ yɔɔ lɩmaɣza yaa ɛyʋ yɔɔ lɔnzɩnɖɛ kpɛlɛkʋʋ yɔ. Ɖajaa sɔsɔ Platon kɛ filozɔɔfʋ tʋmɩyɛ kpɛlɛkʋʋ laɖʋ siŋŋ tʋ nɔɔyʋ. Ɛkɛ filozɔɔfʋ kɩbɩnʋ nɔɔyʋ, pʋtɔbʋʋ size eleɖa siŋŋ kɛ filozofii tʋmɩyɛ labʋ nɩmɔʋ taa.

Ɖajaa Platon kɛ wɛɛ yaa kpaɖʋ tɛ Atɛɛnɩ ɛjaɖɛ taa tʋ yaa ɛyʋ weyi, ɛlʋba ɛ-samaɣ waɖɛ lɩmaɣza kewiitu yɔɔ yɔ. Ɛlʋkɩna siŋŋ kɛ cɛtɩm lɩmaɣza tɩŋgɩyaa. Cɛtɩm lɩmaɣza tɩŋgɩyaa yaa ɖʋzʋm lɩmaɣza tɩŋgɩyaa mba payaɣna Fransɩ kʋnʋŋ taa size sofistɩ waa. Ɖajaa Platon nɛ sofistɩ waa pɔtɔm taasʋʋ ɖama taa kɛ paa wiɖina. Ɛna sofistɩ waa pɛkɛ koyondinaa.

Ɛtɛ filozofii kɛwɛ ɖoŋ nɛ camɩyɛ siŋŋ ɛzɩ ɛ-lɔŋ pasɩyaa yɔ. Ɖajaa Platon wɩlɩyʋ sɔsɔ kɛlɛ ɖajaa sɔsɔ filozɔɔfʋ Socrate. Ɛ-nesi ɖʋyaa yaa ɛsɩnɩyaa lalaa kɛlɛ : ɖajaa sɔsɔ filozɔɔfʋ Parménide, nɛ ɖajaa sɔsɔ filozɔɔfʋ Héraclite, nɛ pɩtasɩna ɖajaa sɔsɔ filozɔɔfʋ Pythagorus. Mba ɖʋna-ɩ nesi nɛ ɛpɩzɩ ɛtɩlɩ ɛ-maɣma ɛlɩmaza. Ɛkpɛlɛkaa pʋsʋʋ ɛsɩyɛ kɛ ɛyʋ tʋmɩyɛ tɛ. Tobiye nɖɩ pama Fransɩ kʋnʋŋ taa size "éthique". Ɛkpɛlɩkɩtʋ tala ɖɔɖɔ, mbʋ pɩfɛyɩ takʋʋ yɔ pɩtɛ maɣzɩm laɣsɩ.