Atɩlantiki Lɩŋamʋʋ
Tɛtʊ kpeekpe taa lɛ, lɩŋgamʋʋ na kpɛnda 5. Pa-taa kɛ ɖɩnaɣ Atlantiki lɩŋgamʋʋ. Kɩ-tɛ walanzɩ kɛ 106.000.000 km2. Pʊyɔ kɛ kɩkɛ teŋgu na mba pakɩlɩ walʊ yɔ pa-taa naalɛ ñɩŋgʊ. Kacalaɣ ñiŋgʊ yɔ Pasifiki lɩŋgamʋʋ. kɩwɛʊ yɔ pɩleɖaa pɩtɩɩfɛyɩ. Pɩlaba pɩnzɩ million waa 180 kɔyɔ. Ɛlɛ tɛtʊ ñabɩ kacɩɩna nɛ pɩkazɩ nɛ lɩm mbʊ pɩwɛɛ. Atlantiki lɩŋgamʋʋ ŋgʊ, kɩwazaɣ na tuuɖe taa mba mba pɛyɛlaɣ nɛ patɩlɩɣ ajɛya nɛ a-yɔɔ nɛ a-taa ñim yɔ. Halɩ nɛ sɔnɔ kɩkɛ nʊmɔʊ ŋgʊ ɛyaa pɩzɔ patiŋɩgɔnɛ pɛtɛzɩɣ ɖama tɛ yɔ.
Lee kɩwɛ, nɛ kɩwɛ, ɛzɩma Atlantiki lɩŋgamʋʋ wɛ Amerika nɛ Afro-Eurasie pɛ-hɛkʊ taa. Afro-Eurasie tɔbʊʊ se Afrika nɛ Eerɔpɩ nɛ Aasii pakɩkpɛndʊʋ. Tɛtʊ kpeekpe yɔɔ lɩŋgamʋʋ na kpɛnda 5. Pɛdɛ 5 taa lɩm wɛ salala. Lɩŋgamɩŋ mba pɛtɛ kamasɩ tɔm laba kadɛ nɛ pɩkɔna kɔkɔɖɛ pɩtɩfeyɩ. Pɩwɛ ɛzɩ Atlantiki lɩŋgamʋʋ nɛ Arktiki pɛyɛkʊ taa tɔm yɔ. Atlantiki lɩŋgamʋʋ ñatama nɛ pɩyɔɔ. Atlantiki lɩŋgamʋʋ nɛ Pasifiki ñiŋgʊ kɛna mba mba pana nanza ñinba patamna ɖama. Kɩgaʊ ŋgbɛyɛ nɖɩ ɖɩcɔŋna kedeŋga yɔ lɩm yɔ yɔ, ɖɩñaɣ pana nɛ ɖɩsɩʊ kamasɩ lɩm taa.
Atlantiki lɩŋgamʋʋ ɖalakiŋ wɛ ndɩ ndɩ. Biresiili nɛ Liiberiya pɛhɛkʊ taa-lɛ pɩwɛ 2848km nɛ Etaazuunii nɛ Marɔkɩ lɛ pɩmaɣna kɩlomɛtaa waa 4830.
Atlantiki lɩŋgamʋʋ walanzɩ wɛ 82400000km2. Ɛlɛ, yee pɛkpɛdina kɩ-tɛ lɩŋgamʋʋ na cikpema kɔyɔ, 92.400.000 km2.
Papaazɩ Atlantiki lɩŋgamʋʋ yɔɔ tɔm alɩwaaatʊ ndʊ ɛyaa paazɩ kɩ-tɛ kɩtiiliŋ yɔɔ caaʊ yɔ ɛlɛ lɩm mbʊ pɩtɛzʊ tapaazɩ lɔŋ. Pɩnaŋ mɩnɩʊ ŋga taa kɛ ɛyʊ paazɩ tɛzɩɣ. Eerɔpɩ tɛ hayʊ kiŋ ŋgʊ payaɣ se Groeland yɔ kɩhɔɔlʊ kɛ mɛlɛna saya mba pɛkɛ Fayikiŋ mba yɔ, mba mabɩ na palaŋa taa nɛ papazɩ tɛzɩɣ. Pañaɣ pana patalɩ Amerika hɔɔlʊ ŋgʊ pamamaɣ pakʊma hɩɖɛ se Terre–Newe (L’Anse aux Meadows) yaa Vinland.
Afrika kɩliilinŋ yɔɔlɛ, pɩɩsaŋ tɛzɩʊ. Kpɩyɩŋ saya mba palina Cap Bojador Sahara Wɩsɩ ɖɩɖʊyɛ ɛjadɛ ta yɔ, pɩwɛ wɛɛ kaɖɛ se pɛtɛzɩ. Hɔɔlɩŋgʊ patʊʊ kʊ hɩɖɛ se Teŋga Cɩkpendʊ ñiŋgʊ yaa "Mer des ténèbres". Ɖooo pɩnaɣ 1434 taakɛ Pɔritigaalɩ kpɩyʊ sayʊ weyi payaɣ-ɩ se Gil Eanes yɔ ɛcalɩ Atlantiki lɩŋgamʋʋ yɔɔ lɩm tɛzɩy nɛ ɛ-mɛlɛ. Ɛpɩza ɛsaa-kʊ nɛ ɛwolonɛ ɛpɩsɩ ɖɔɖɔ. Ɛnʊ calina Afrika keteŋa cɔʊ kpɛɛɛ nɛ ɛta nɛ ɛkɔɔ ɛtalɩ Indes tɛtʊ taa. Pɩwayɩ lɛ Christophe Colomb nɛ ɛ-taabala pacalɩna pombo tɛzɩɣ pɩnaɣ 1492.
