Sʊtʊ sɛmɩŋ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Sauter à la navigation Sauter à la recherche

Sʊtʊ sɛmɩŋ kɛna tɔmnaɣ ŋga kɛwɛ ɛzɩ leemuu lɩm yaa tɩŋ hɛtʋ natʋyʋ yɔ. Payaʋ se sʊtʊ sɛmɩŋ yɔ pakɛdɩna sʋnɖʋlɩm wɛtʋ nɛ payaa tomnasɩ nzɩ sɩwɛ pɛtɛ wɛtʋ yɔ. Sʊtʊ sɛmɩŋ kɛna tɔmnaɣ ŋga kɛwɛ kaɖɛ se papɩzɩ kɛkɛdɩ camɩyɛ yɔ mbʋ pʋyɔɔ yɔ pabaɣ sɛmɩŋ nɛ leemuu lɩm nɛ pesidi kɔyɔ pɩɩlɩɣ sʊtʊ sɛmɩŋ camɩyɛ. Ɛyaa nabɛyɛ wɛ ɖɔɖɔ ɛzɩ sʊtʊ sɛmɩŋ yɔ.

Tɔnʋʋ taa alaafɩya tɔm taa lɛ, pombo maɖaa nabɛyɛ sʋʋ tokonaa nɛ cokodonaa mbʋ pɛwɛ ɛzɩ sʊtʊ sɛmɩŋ yɔ. Pɩwɛ ɖɔɖɔ ɛzɩ Togo taa pombo maɖaa wondu ɖɔɖɔ yɔ. Paamakɩ pombo ɖɔdɔ lɛ, yee pombo maɖʋ nɔɔyʋ ɛlaba mbʋ pɩfɛyɩ camɩyɛ kɔyɔ, pawɩlɩ-ɩ takayaɣ ŋga kɛwɛ ɛzɩ sʊtʊ sɛmɩŋ yɔ nɛ pʋtɔbʋ kɛlɛ se ɛtaatasɩ mbʋ labʋ. Yee pɩkɛ mbʋ payaɣ se siidoo karatee ɖɔɖɔ yɔ, sʊtʊ sɛmɩŋ tambaɖɛ kɛna nimiye nɖɩ pahaɣ-ɖɩ nabutozo ɖeɖe yɔ. Fransɩɩ ɛjadɛ taa lɛ peseɣ kolokaɣ lɛ, weyi ɛkɛ kacalaɣ-tʋ yɔ, ɛnʋ pɛcɛlɩɣ toko ŋgʋ kɩwɛ ɛzɩ sʊtʊ sɛmɩŋ yɔ nɛ pɩkɛna samtʋ nimiye naɖɩyɛ kɛ pozu-i mbʋ yɔ.