Rwanda azɛyʋʋ tɔm

Pɩlɩɩna Wikipediya
Sauter à la navigation Sauter à la recherche
Ruwandaa ɛjaɖɛ

Ruwandaa tɛ asɛyʊʊ ŋgʊ kɩlaba yɔ, pɩkpaɣna ɖomaɣ fenaɣ lʊbɛ pɩsɩɩna hasɩyaɖɛ fenaɣ kɩyakʊ naanza wiye pɩnaɣ 1994. Payaa asɛyʋ kʋŋgʋ se kʋgʋʋlɩwa yaa ɖagʋʋlɩwa. Pɩkɛna ɛyaa mba payaɣ-pɛ se Tutsiwaa yɔ, pa-kʋʋ tɔm. RuwandaaAfrika keteŋga taa wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa ɛjaɖɛ naɖɩyɛ. Asɛyʊʊ kʊnɛ kɩlɩna peeɖe tɛ komina taa ñɩmba wemba payaɣ-wɛ se Hutuwaa yɔ nɛ ɛyaa mba payaɣ-wɛ se tutsi nɛ pɛwɛ Front Patriotique Rwandais (FPR) taa yɔ, pɔ-cɔlɔ; yem mbʊ se pʊyɔɔ kɛ pɛkɛ Tutsiwaa. Ɛlɛ ɛbɛ calaa: aloma fenaɣ kacalaɣ wiye pɩnaɣ 1990 kɛ mba paakɛ pɔɖɔɔnamwaa nɛ pɛwɛ ajɛya lɛɛna taa yɔ, paɖʊna nɔɔ nɛ pekpe Ruwandaa tɛtʊ taa se pamʊ kewiyaɣ nɛ malɩfanaa. Kpaagbaa'lɛ. Peeɖe komina kpaɣ lɩmaazɩyɛ se papɩzɩ nɛ pakaɖɩna-wɛ. Kacalaɣ lɛ, kɩkaɖɩɣ kɩdɩ yɔɔ nɛ koyindu weyi ɛwɛ FPR taa yɔ; nɛ nabʊlɛ taa lɛ, kɩɖɩzɩɣ Ruwandaa taa peeɖe samaɣ ŋga payaɣ-kɛ se Tutsi yɔ kadɩŋga. Ruwandaa tɛ komina takpaɣ nabʊyʊ FPR ɛsɩnda ɛlɛ, kɩñaɣ pana nɛ kɩtɛ kɩ-taa nɛ kɩɖɩzɩ Tutsiwaa mba pɛwɛ peeɖe ɛjaɖɛ taa yɔ.

ONU ŋgbɛyɛ kala mba pasɩba fenasi nasitozo nzɩ sɩ-taa mbʊ yɔ lɛ, patala ɛzɩ ɛyaa 8oo ooo mbʊ yɔ; pɩkɩlɩna Tutsiwaa. Hutuwaa mba paawɛɛ nɛ paakʊʊ Tutsiwaa yɔ, komina kpaɣ-wɛ ɛzɩ pɛkɛ ɛyaa wayɩ lɩyaa yɔ nɛ mba ɖɔɖɔ mbʊ yɔ pɔtɔyɩtɩ-wɛ payɩ. Kɩyakɩŋ mɩnɩʊ taa kpaagbaa mbʊ yɔ, ɛyaa mba pasɩba yɔ, pɩfɛyɩ yɔɔdʋʋ nɛ pɔcɔna se ɖooo mbʊ yɔ, wiɖiye ɛyaa tɔyɩtʋʋ nabʋyʋ tatalɩ mbʊ. Mbʊ pʊyɔɔ yɔ, pɔtɔyɩta ɛyaa tɔyɩtʋʋ mbʊ evemiye taa yɔ, pɩfɛyɩ yɔɔd̀ʋʋ.

Payaaʊ se génocide yaa ɛyaa tɔyɩɩtʋʋ, yaa ɖagʋʋlɩwa (kʋgʋʋlɩwa), pɩdɛkɛ sɩɖaa ɖɔʊ yɔɔ, ɛlɛ pɩlɩɣna sɩm mbʊ pasɩkɩ yɔ pɩ-cɔlɔ. Nɛ ONU lɩzɩnɑ paɣtʊ ntʊ kɛ saŋayɩŋ fenaɣ nakʊ wiye pɩnaɣ 1948 nɛ kɩyɔɔdʋʋ se ɛyaa tɔyɩtʋʋ (Ɖagʋʋlɩwa) kɛna ɛzɩma paɖɩzɩɣ samaɣ nakayɛ yaa ŋɣbɛyɛ naɖɩyɛ taa mba yɔ.

Tɛyɩtʊ ndʊ tɩwɛ Hutuwaa nɛ Tutsiwaa hɛkʊ taa yɔ, pɩlɩna ɛzɩma ɖooo Ruwandaa tɛtʊ taa ɛyaa samaɣ kɛwɛɛ yɔ, pɩ-cɔlɔ; pɩtasɩ ɖɔɖɔ lɛ, tɛyɩtʊ ndʊ tɩwɛ Hututwaa nɛ Tutstiwaa hɛkʊ taa yɔ. Pɩtasɩɩna mbʊ ɖeke; anasayɩnaa kakpacayaɣ-wɛ nɛ ndʊ tɩɩwɛɛ ɖɔɖɔ yɔ tɩwɛɛ ɖɔɖɔ. Ruwandaa tɔm tʊnɛ, tɩtɔzʋʋ ɖɔɖɔ ɖooo pɩnaɣ 1894, alɩwaatʊ ndʊ tuuɖe ɛjaɖɛ taa ñɩmba nɛ Ruwandaa ñɩnɖɛ taa mba paaɖa katʋʋ yɔ; pɩkɔɔ pɩsɩɩna pɩnaɣ 1962, alɩwaatʊ ndʊ Ruwandaa ɛjaɖɛ taa mba wɛ padɩ yɔɔ yɔ nɛ 1994 tɔm kɔŋ pɩtalʋʋ yɔ.