Faure Essozimna Gnassingbé

Pɩlɩɩna Wikipediya
Sauter à la navigation Sauter à la recherche

Faure Essozimna Gnassingbé, Ɖajaa ɛnɛ, palʋla-ɩ mɩsɩkʋm fenaɣ kɩyakʋ loɖo (6) ñɩŋgʋ wiye, pɩnaɣ 1966 taa. Palʋla-ɩ Afagnan tɛtʋ taa Togo ɛjaɖɛ taa. Ɛkɛ Togo politiki ɛyʋ nɔɔyʋ.

Ɛpɩsɩ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ pɩnaɣ 2005 ñɩŋga taa. Kajalaɣ taa lɛ, ɛ-caa Eyadéma sɩba lɛ, Togo sɔɔjanaa sɩ-ɩ ɛ-caa kpelaɣ yɔɔ se ɛtɛzɩ ɛ-caa alɩwaatʋ ndʋ pɩɩwɛɛ se ɛlɛ ɛtɛzɩ nɛ pʋcɔ paaɖaɣnɩ tɔʋ caca kɩfalʋʋ nɛ palɩzɩ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ kɩfalʋ yɔ. Ɛcaɣ ɛ-caa lone ńɖɩ ɖɩ-taa, kpaɣna lɛlaɣ fenaɣ kɩyakʋ lʋbɛ (7) ñɩŋgʋ wiye nɛ puwolo pɩsɩɩnɩ kɩ-kɩyakʋ nɩɩlɛ nɛ kagbaanzɩ ñɩŋgʋ wiye, pɩnaɣ 2005 taa. Ɛ-caa pɩnzɩ ńzɩ sɩtɛmna nɛ pʋwayɩ pɔtɔ caca ɖomaɣ fenaɣ kɩyakʋ nɩɩlɛ nɛ naanza (24) ñɩŋgʋ wiye, pɩnaɣ kʋɖʋmaɣ ŋ́ga ka-taa se palɩzɩ Togo ɛjaɖɛ ɖiyiyu kɩfalʋ. Pɔtɔ-kʋ lɛ, Faure kʋɖʋm weyi ɛtɛza ɛ-caa pɩnzɩ yɔ, ɛnʋʋ palɩzaa se ɛtasɩ ɖiyiɣ Togo ɛjaɖɛ.

Eɖiyi Togo ɛjaɖɛ nɛ pɩtalɩ pɩnzɩ kagbaanzɩ wayɩ lɛ, paɖaɣnɩ tɔʋ caca kɩfalʋʋ lakɩŋ fenaɣ kɩyakʋ naanza (4) ñɩŋgʋ wiye, pɩnaɣ 2010 taa se pɛlɛɣzɩ Togo ɛjaɖɛ ɖiyiyu. Pɔtɔ-kʋ ɖɔɖɔ lɛ, kʋɖʋm ɛnʋ ɖɔɖɔ patasɩ lɩzʋʋ se ɛtasɩ ɖɔkʋʋ Togo ɛjaɖɛ nabʋlɛ ɖeɖe.

Paɖaɣna-ɩ lɩzʋʋ nabʋlɛ ɖeɖe nɛ pɩnzɩ kagbaanzɩ tasɩ ɖɛʋ lɛ, patasɩ tɔʋ caca kɩfalʋʋ nabudozo ñɩŋgʋ ɛ-caa sɩm wayɩ se pɛlɛɣzɩ Togo ɛjaɖɛ ɖɔkɩyʋ. Pɔtɔ-kʋkʋ ɖomaɣ fenaɣ kɩyakʋ nɩɩlɛ nɛ kagbaanzɩ (25) ñɩŋgʋ wiye, pɩnaɣ 2015 taa. Pɔtɔ caca kɩfalʋʋ ŋ́gʋ lɛ ɖɔɖɔ lɛ, Faure Gnassingbé kʋɖʋm ɛnʋ ɖɔɖɔ patasɩ lɩzʋʋ sɛ eɖiyi Togo ɛjaɖɛ nabudozo ɖiyuu ɛ-caa sɩm wayɩ. Toovenum lɛ, Togo ɛjaɖɛ paɣtʋ pɔzaa se pɔtɔʋ caca nɛ palɩzɩ weyi se ɛkɛ ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ yɔ, ɛlakɩ pɩnzɩ kagbaanzɩ lɛ, ɛkʋyʋʋ kpelaɣ yɔɔ nɛ paɖaɣnɩ tɔʋ caca kɩfalʋʋ nɛ palɩzɩ ɛjaɖɛ ɖɔkɩyʋ kɩfalʋ. Ɖɔɖɔ lɛ, pɩtaha waɖɛ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ nɔɔyʋ se ɛtasɩ sɩʋ ɛ-takayaɣ se palɩzɩ-ɩ nɛ ɛkɛ ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ nabudozo ɖeɖe.

Ɖajaa Faure Essozimna Gnassingbé laba tɔsʋʋ sukuli nɛ ɛmʋ kɩ-takayaɣ kɩtɛzaɣ. Paarii-Dauphine tɛtʋ taa ɛlaba e-sukuli ŋ́gʋ. Ɛmʋ ɖɔɖɔ takayaɣ sɔsaɣ ŋga payaɣ se MBA yɔ George Washington sukuli sɔsɔʋ taa.

Ɖajaa Faure Essozimna Gnassingbé kɛkɛ paɣtʋ lɩzɩyʋ Blita egetiye taa. Ɛlʋkaɣ ɛ-caa Gnassingbé Eyadèma tɛ politiki ŋgbɛyɛ yɔɔ. Pʋ-tɔbʋʋ se ɛlʋkaɣ Togo politiki ŋgbɛyɛ nɖɩ payaɣ se RPT yɔ ɖɩ-yɔɔ.

Paɣtʋ lɩzɩyʋ wayɩ lɛ, ɖajaa Faure E. Gnassingbé kɛkɛ samaɣ tʋma labʋ nɛ tɛtɛɛ ñɩm nɛ aseɣɖe tɔm susuu tɛ Minisi. Hasɩyaɖɛ fenaɣ kɩyakʋ nɛɛlɛ nɛ nakʋ (29), waaɣ naza pɩnaɣ 2003 taa pakpa-ɩ se ɛkɛ Minisi ɛnʋ. Alɩwaatʋ ndʋʋ lɛ, ɖajaa Koffi Sama kɛkɛna Togo komina nɔɔ yɔɔ tʋ.

Paatɛma ñɔɔzʋʋ se ɖajaa Faure Essozimna Gnassingbé kɛɣna Togo Ñʋʋdʋ ɛ-caa Etienne Gnassingbé Eyadèma sɩm wayɩ. Waaɣ tozo, pɩnaɣ 2002 taa, Ñʋʋdʋ Eyadèma laba nɛ pɛlɛɣzɩ Togo ɛjaɖɛ paɣtʋ natʋyʋ. Paɣtʋ ndʋʋ yɔ se yee Togo pɩɣa ɛfɛyɩna pɩnzɩ nɛ sɩtalɩ hiu waa naanza nɛ kagbaanzɩ (45) yɔ, ɛɛpɩzɩ ɛsɩɩ ɛ-takayaɣ se palɩzɩ-ɩ nɛ ɛkɛ ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ yɔ.

Pɛlɛɣzɩ paɣtʋ ńdʋ. Paɖʋ kɩfatʋ nɛ tʋtʋ tɔŋ se, yee Togo pɩɣa nakɛyɩ ɛtalɩ pɩnzɩ niidozo nɛ kagbaanzɩ (35) yɔ, kapɩzɩɣ kɛkɛ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ. Ñʋʋdʋ Eyadèma laba nɛ paɖʋ paɣtʋ kɩfatʋ tʋnɛ yɔ, mbʋ pʋyɔɔ yɔ, ɛ-pɩyalʋ Faure Essozimna kaawɛna pɩnzɩ nzɩɩ alɩwaatʋ ńdʋ. Lɛɛlɛyɔ, pɩha ɛ-pɩyalʋ ɛnʋʋ waɖɛ se ɛsɩɩ ɛ-takayaɣ waaɣ naza, pɩnaɣ 2003 taa se palɩzɩ-ɩ nɛ ɛkɛ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ, yee ɛnʋʋ Eyadèma ɛɛpɩzɩɣ se ɛtasɩ ɖɔkʋʋ kpelaɣ kɔyɔ.

Pɩtalɩ pɩnaɣ 2003 lɛ, Ñʋʋdʋ Eyadèma wɛ ɖoŋ se ɛtasɩ Togo kpelaɣ yɔɔ caɣʋ. Pʋ-yɔɔ ɛtasɩ sɩʋ ɛ-takayaɣ se palɩzɩ-ɩ nɛ ɛɖaɣnɩ ɖiyuu Togo samaɣ. Pɔtɔ caca ɖɔɖɔ lɛ, ɛnʋʋ palɩzaa se ɛɖaɣnɩ Togo samaɣ ɖiyuu pɩnzɩ kagbaanzɩ nzɩ sɩkɔŋ yɔ sɩ-taa. Pɔtɔʋ-kʋ yɔ, ɛyaa mɩnɩʋ yɔɔ lɛ, ɛyaa nɩɩnʋwa nɛ ɛyaa naalɛ (52) lɩzɩna-ɩ se ɛɖaɣnɩ ɖɔkʋʋ Togo samaɣ.

Toovenum lɛ, Ñʋʋdʋ Eyadèma kɛtɛma ñɔɔzʋʋ ɛ-pɩyalʋ Faure Essozimna se ɛcaɣ e-kpelaɣ yɔɔ ɛ-sɩm wayɩ. Pʋ-yɔɔ ɛsʋza-ɩ Togo komina taa se ɛtɩlɩ Togo komina politiki lɛɣtʋ.

Waaɣ naza, pɩnaɣ 1993 taa Anasaayɩnaa ajɛya ŋgbɛyɛ kɛcɛba taabalɩyɛ nɖɩ ɖɩɩwɛ ɖɩ nɛ Togo pɛ-hɛkʋ taa yɔ. Ɖɩcɛba-ɖɩ mbʋ pʋyɔɔ yɔ, kiɖi kiɖi lakasɩ sɔsɔsɩ nasɩyɩ lakaɣ pɩnaɣ ŋ́ga ka-taa Togo taa pɩlɩɩna ɛyʋ waɖɛ yɔɔ fɛyʋʋ Togo taa yɔɔ.

Lɛlaɣ fenaɣ, waaɣ falaŋga pɩnaɣ 2005 taa Ñʋʋdʋ Eyadèma wona sɔsaa mʋlʋ. Pɩnaɣ ŋ́ga ka-taa Togo sɔɔjanaa sɔsaa ɖʋ nesi nɛ pɛlɛɣzɩ Togo paɣtʋ nɛ pɩha waɖɛ ɛ-pɩyalʋ Faure Essozimna se ɛcaɣ ɛ-caɣ kpelaɣ yɔɔ.

Togo politiki aŋgba wena abama Togo komina  nɛ ɛsa yɔ nɛ Afrɩka ajɛya kɩkpɛndʋʋ ŋgbɛyɛ kizi tɔm ńdʋ. Pʋ-yɔɔ Faure Essozimna tɔma se ɛnʋ ɛɛtɛzɩɣ ɛ-caa pɩnzɩ nzɩ pɩzaɣ ɛlɛɛ kpelaɣ yɔɔ yɔ. Ɛlɛ, eyeki nɛ pɔtɔ caca fanasɩ naalɛ wayɩ nɛ palɩzɩ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ kɩfalʋ.

Ɖajaa Faure Essozimna kizaa se ɛɛtɛzɩɣ ɛ-caa pɩnzɩ kpelaɣ yɔɔ, ɛlɛ, etisaa se ɛsɩɣ ɛ-takayaɣ nɛ pɔtɔ caca kɩfalʋʋ lɛ, paalɩzɩ-ɩ nɛ ɛkɛ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ. Ɛlɛ, Togo sɔɔjanaa kizina-ɩ nɛ pakpa-ɩ nɛ ɖoŋ nɛ pasɩɩ-ɩ ɛ-caa kpelaɣ yɔɔ se ɛtɛzɩ ɛlɛ pɩnzɩ nɛ pʋcɔ paatɔ caca kɩfalʋʋ.

Toovenum lɛ, Togo paɣtʋ yɔɔdʋʋ se, yee ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ ɛfɛyɩ kɔyɔ, paɣtʋ lɩzɩyaa Ñʋʋdʋ cakɩna e-kpelaɣ yɔɔ nɛ pʋcɔ paatɔ caca nɛ palɩzɩ ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ kɩfalʋ. Alɩwaatʋ ndʋ Ñʋʋdʋ Eyadèma sɩba yɔ, ɖajaa Fambaré Ouattara Natchaba kɛkɛŋna Togo paɣtʋ lɩzɩyaa nɔɔ yɔɔ ɖɛyʋ. Yee ḿbʋ, pɩɩfɛɛ se ɛnʋ cakɩna Ñʋʋdʋ Eyadèma kpelaɣ yɔɔ.

Kɔyɩna alɩwaatʋ ndʋ Ñʋʋdʋ Eyadèma fɛyɩ yɔ, ɖajaa Fambaré Natchamba taawɛɛ Togo taa. Ɛnɩ Ñʋʋdʋ Eyadèma sɩm nɛ ɛkɔɔ se ɛsʋʋ Togo taa lɛ, Togo sɔɔjanaa ɖaŋɩ-ɩ Togo nɛ Ɖahʋma pa-ajɛyɛ naalɛ ana a-kamaɣ yɔɔ, ɛtapɩzɩ ɛsʋʋ Togo taa.

Pʋ-yɔɔ pasɩ Ɖajaa Faure Essozimna se ɛlɛ ɛtɛzɩ ɛ-caa pɩnzɩ kpelaɣ yɔɔ. Pɔkɔma pɔtɔ caca kɩfalʋʋ ɖomaɣ fenaɣ kɩyakʋ nɛɛlɛ nɛ naanza ñɩŋgʋ (24) wiye, waaɣ falaŋga pɩnaɣ 2005 taa lɛ Togo sɔɔjanaa ɖʋ nesi siŋŋ nɛ pɩla se ɖajaa Faure Essozimna waba caca ŋ́gʋ kʋ-tɔʋ taa. Ɛyaa mɩnʋʋ yɔɔ lɛ, ɛyaa 60,6 lɩzɩna-ɩ se ɛkɛ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ.

Alɩwaatʋ ndʋ pɔtɔ caca ŋ́gʋ nɛ pɛtɛ nɛ posusi se ɖajaa Ñʋʋdʋ Eyadèma Pɩyalʋ, ɖajaa Faure Essozimna wabɩna yɔ, pɩtala ɛyaa mba papamɩ Togo komina nɛ ɛsɔ yɔ leleŋ. Pʋ-yɔɔ kiɖikiɖi lakasɩ laba siŋŋ Togo ɛjaɖɛ taa. Kiɖikiɖi lakasɩ ńzɩ sɩ-taa nabɛyɩ tɔŋ se ɛyaa 790 hiɣ sɩm mba papamɩ komina nɛ ɛsa yɔ pa-taa.

Ajɛya ndɩ ndɩ tiyina mba se pɔcɔna nɛ pana  ɛzɩma caca ŋ́gʋ kʋɖɔma ɖɔm mbʋʋ Togo taa yɔ, paba ñɔtɔŋ se ɛyaa 154 lesina pe-weziŋ caca ŋ́gʋ kʋ-ɖɔm taa. Akɔma nabɛyɛ ñɔtɔŋ se ɛyaa mba pasɩba yɔ, patalɩ 400 mbʋ yɔ. Lalaa se patalɩ 500 mbʋ yɔ.

Kedeŋa kpeekpe ajɛya kɩkpɛndʋʋ ŋgbɛyɛ « ONU » Ñʋʋdʋ Togo taa, ɖajaa Fidèle Sarassoro Susini tɔm tʋnɛ. Esusi-tʋ nɛ ɛtɛ lɛ, Togo kaɖɩsɩ sʋsaa mba pɔñɔɔza caca tɔʋ nɛ kɩ-tɛm tʋma tɩŋa payɩ yɔɔ yɔ, pekizi tɔm ndʋ esusaa mbʋ yɔ. Toovenum lɛ, ɖajaa Fidèle Sarassoro kɛkɛ Togo ɛjaɖɛ samaɣ lɩm ɖʋyʋ tɛ Minisi taabalʋ nɔɔyʋ siŋŋ. Minisi ɛnʋ, ɛ-hɩɖɛ lɛ, ɖajaa François Boko. Minisi ɛnɛ, ekisi ɛ-tʋmɩyɛ labʋ kɩyakɩŋ cabɩ nɛ pʋcɔ pɔtɔʋ caca se palɩzɩ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ. Ɛtɔma se pɔñɔɔzɩ kiɖikiɖi lakasɩ nasɩyɛ se pɔkɔŋ labʋ caca tɔʋ mbʋ pɩ-taa. Ŋgʋ, ɛnʋ ɛɛpɩzɩ se ɛlʋbɩna pɩ-tɛ kiɖikiɖi lakasɩ ńzɩ.

Agoza fenaɣ kɩyakʋ naadozo ñɩŋgʋ wiye, waaɣ falaŋga pɩnaɣ 2005 taa mba pɔcɔna caca tɔʋ tʋma yɔɔ yɔ posusaa se ɖajaa Faure Essozimna Gnassingbé wabɩna. Kɩyakʋ ŋ́gʋ, kɩ-tɛʋ kifemuu ɖajaa Faure Essozimna ɖuu samaɣ ɛsindaa se ɛnʋ eɖiyiɣ Togo samaɣ siɣsiɣ nɛ toovenum pa-taa.

Fransɩ ɛjaɖɛ taa laba leleŋ se Faure Essozimna Gnassingbé wabɩna. Pʋ-yɔɔ patɩsusaa se Faure Essozimna wabɩna lɛ, ɖɩ-ɛjaɖɛ tɛ Minisi weyi ɛcɔŋna Fransɩ nɛ ajɛya lɛɛna tɛ taabalɩyɛ yɔɔ yɔ, etiyini Togo Fransɩ sɛtʋ takayaɣ.

Ɛlɛ, Togo Minisiwaa nɔɔ yɔɔ ɖɛyʋ kɩbɩnʋ, ɖajaa Agbeyomé Kodjo ñɔtɔma se pɔtɔʋ caca ŋgʋ yɔ, pɩtɛkɛ Faure Essozimna Gnassingbé wabɩna. Ɛkaɖaa se pɔtɔʋ-kʋ yɔ, ɛyaa mɩnʋʋ yɔɔ lɛ, ɛyaa lʋbɛ ɖeke lɩzɩna Faure Essozimna se ɛkɛ Togo ɛjaɖɛ Ñʋʋdʋ. Ɖajaa Agbeyomé Kodjo kɛkɛ Faure Essozimna Gnassingbé caa, Ñʋʋdʋ Eyadèma taabalʋ pɩnɩɩ nɔɔyʋ. Ɛlɛ, ɛkɔma ɛsʋʋ Togo politiki aŋgba wena apama Togo komina nɛ ɛsa yɔ a-taa waaɣ naza, pɩnaɣ 2002 taa.