Anɩhɔ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Sauter à la navigation Sauter à la recherche
Aného Beach, DSC01111 - by Fanfan
Lagune in Aného

Anɩhɔ kɛ Togo ɛjaɖɛ taa tɛtʊ natʊyʊ. Tɛtʊ tʊnɛ ndʊ kɛŋna egeetiye nɖɩ payaɣ-ɖɩ se Kujomuu yɔ ɖɩ-tɛtʊ sɔsɔtʊ nɛ tɛtʊ ndʊ tɩwɛ teŋgu nɔɔ hɔɔlʊʊ (Région maritime) taa. Tɛtʊ tʊnɛ tɩ-taa kɛ mba payaɣ-wɛ se Kɩŋ Miina yɔ pɛwɛɛ. Anɩhɔ wɛ Togo nɛ hadɛ kiŋ ɛlɛ maalika kʊnɛ kɩwɛna wɩsɩ ɖɩlɩyɛ nɛ hadɛ kiŋ. Tɛtʊ tʊnɛ tiposina Loma ɛzɩ kilomɛtanaa niiniwa (50) yɔ.

Anɩhɔ nɛ Peenɛɛ pasɩna ɖama kamaɣ. Maalika kanɛ, ɖooo alɩwaatʊ ndʊ anasayɩnaa kpacayaɣ Togo yɔ, ndʊ kkakɛna ɖenɖe powokaɣna yomaa nɛ pʊcɔ pɛɖɛɣna-wɛ tuuɖe taa yɔ. Pɩtɛ alɩwaatʊ Anɩhɔ kaakɛŋna Togo tɛtʊ sɔsɔtʊ tɔm nabʊlɛ taa: Pɩnzɩ 1886 nɛ 1897 nɛ pɩwayɩ lɛ pɩnzɩ 1914 nɛ 1919.

Ɖooo lɛ Foli Bebe kaakɛŋna Kɩŋwaa wiyao nɛ pawɛ Kliji. Weyi ɛkɛ pe-wiyau lɛlɛ taa yɔ ɛnʊ payaɣ se Sedegbe Foli Bebe XV. Piyele Miina mba yɔ, Ata-Quaum tɛ kewiyaɣ yɔɔ pɛwɛɛ nɛ pɛwɛ ɖenɖe payaɣ se Nlesi yɔ. Weyi ɛkɛ pe-wiyau lɛlɛ taa yɔ ɛnʊ lɛ Nana Ohiniko Quam Dessu XIV.

Vue d'Aného (Togo)

Ɖooo pɩnaɣ 2002 taa Kɩŋwaa mba pɛwɛ Anɩhɔ yɔ, pɔ-nɔɔ ɖɛyʊ yɔ Togbé Ahuawoto Zankli Savado Lawson VIII. Paakaɣ labʊ kediizaɣ sɔsɔɣa nakɛyɩ kɩyɛɛna fenaɣ kpaɣ kɩyakʊ 5 nɛ pɩsɩɩna 12 pɩnaɣ 2017 Anɩhɔ tɛtʊ taa. Ketiizaɣ ŋga pakaɣ-kɛ labʊ yɔ, ajɛya kpeekpe efebiya mba pañɩɣ se kʊnʊmɩŋ ɛɖeɛɛna ɛsɩndaa yɔ, mba lakɩna ketiizaɣ ŋga.