Aɖaɖa

Pɩlɩɩna Wikipediya

Aɖaɖa kɛna kpɩnɛ nɖɩ ɖɩwɛna hɩila yɔ pʊtɔbʊʊ se pɩkɛna kpɩnɛ nɖɩ ɖɩlʊlʊʊ kʊlʊlʊ yɔ, ɖɩɩɖʊʊ yala kʊɖʊ. Aɖaɖa wɛna kpakpakɩŋ naalɛ kinziiye wayɩ nɛ kpakpakiŋ ɩnʊ ɩ-kʊkʊyɩmɩŋ taa talʊʊ ɛzɩ mɛta tɛ mɩnɩʊ hɔɔlaɣ 75 yɔ (75 cm). Kpɩnɛ ɖɩnɛ ɖɩ-kʊkʊyɩmɩŋ taa talʊʊ ɛzɩ mɛta 1,85 yɔ (1,85 m) nɛ yee pakpaɣna kɩ-naŋgbanzɩ nɛ pɩkpɛndɩna kɩ-kpakpakɩŋ kɔyɔ pɩtalɩɣ mɛtanaa naalɛ. Aɖaɖa pɩzɩɣ kɩkpadayɩ pɩtalɩ ɛzɩ pɩnzɩ 60 yaa 70 mbʊ yɔ. Kpɩnɛ ɖɩnɛ ɖɩɩpɩzɩɣ seu siŋŋŋ ɛzɩ kɔŋgɔmʊʊ yaa aɖaɖa ŋgʊ kɩwɛna kpakpakʊ kʊɖʊmʊʊ yɔ (dromadaire).

Aɖaɖa pɩzɩɣ kise ɛzɩ kilomɛtanaa nɛɛlɛ yɔ kɛ ñɩɩyʊʊ kʊɖʊmʊ nɛ kɩpɩzɩɣ kɩsɛ ɖoŋ ɖoŋ kɛ kilomɛtanaa hiu kɛ ñɩɩyʊʊ kʊɖɔmʊʊ yɔɔ nɛ kɩɩsɩŋgʊʊ. Aɖaɖanaa mba pɛwɛna kpakpakɩŋ naalɛ yɔ patatalɩ paalɩka kɛ aɖaɖa ŋgʊ kɩwɛna kpakpakʊ kʊɖʊmʊʊ yɔ nɛ kɩtatalɩ-kʊ ɖɔɖɔ ninvila ɛlɛ kɩkɩla-kʊ hʊndʊ pʊndʊlʊm wɛnaʊ.

Aɖaɖana lɩna Azii keteŋga hɛkʊ taa nɛ ɖooo kacalaɣ mba kaakɛ ñɩtʊ taa kpɩna nɛ paawɛ Kobi kañɩmbusaɣ taa. Azii hɛkʊ taa kɛ pakɩlɩɣ aɖaɖa labɩnaʊ tʊmɩyɛ ɛlɛ Azii wɩsɩ siiu hɔɔlʊʊ ( Asi méridionale) taa nɛ Azii cikpeluu (Asi mineure) taa lɛ aɖaɖana mba pɛwɛna kpakpakɩŋ kʊɖumʊʊ yɔ, mba palakɩna tʊma. Ɛya maɣzʊʊ se aɖaɖana mba pɔyɔɔdʊ pɔ-tɔm cɩnɛ yɔ, pɛwɛ Afrika taa ɛlɛ pɩtɛkɛ mbʊ. Aɖaɖana mba pɛwɛ Afrika taa yɔ, pawɛna kpakpakʊ kʊɖʊmʊʊ.