Siini Koloŋa Sɔsɔɔ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Siini Koloŋa sɔsɔɔ

Payaɣʋ se Siini koloŋa sɔsɔa yɔ pɩlɩna ka-ɖaɣlakɩŋ yɔɔ kɛ paya-kɛ hɩɖɛ nɖɩ. Pɩkɛna peeɖe sɔɔjanaa pɩlɩʊ sɔsɔʊ ŋgʊ kɩɩwɛɛ nɛ tam tɩnɛ pɔyɔkʋʋ nɛ pamaɣ yɔ. Pɩlɩʊ sɔsɔʊ ŋgʊ, kɩɩwɛɛ ɖooo caanaʊ pʊcɔ nɛ palʊlʊʊ Yeesu, pɩtalɩw ɛzɩ pɩnzɩ III yaa XVII kɛ mbʊ yɔ. Paama koloŋa ŋga se paɖaŋ pa-tɩ yɔɔ nɛ Siini mba mba pɛwɛna hayi kiŋ yɔ, pataapɩzɩ nɛ pasʊʊ pɔ-yɔɔ. Pɩkɛna pɩlɩʊ ŋgʊ wiɖiyi nɔɔyʊ tapɩzɩ nɛ ɛmana e-nesi yɔ; kpaɣ kɩ-ɖaɣlakɩŋ yaa kɩ-walanzɩ nɛ kɩ-paɣlaka taa.

Siini Koloŋa sɔsɔɔ

Payaɣʊ se koloŋa sɔsɔa yɔ, pɩkɛna hɔɔlʊʊ ŋgʊ pama ɖooo mbʋ payaɣ se "dynastie Ming" tɛ alɩwaatʊ taa nɛ wɩsɩ ɖɩlɩyɛ taa lɛ, pɩkpaɣna "Shanhaiguan" hɔɔlʊʊ taa kɛ tɛtʊ ndʊ payaɣ se Qinhuangdao kɛ Hebei egeetiye taa. Wɩsɩ ɖɩɖʊyɛ taa lɛ, pɩkpaɣna Jiayuguan kɛ Gansu hɔɔlʊʊ taa. Koloŋa ŋga, nabayɛ yɔɔdʋʋ se, ka-ɖaɣlakɩŋ kpeekpe talɩɣ kilomɛtanaa ɛzɩ 700 yɔ.

Siini Koloŋa sɔsɔɔ

Ka-ɖaɣlakɩŋ yɔɔ lɛ, Siini ɛjaɖɛ taa n̄ɩma yaɣ-kɛ se Kotokiŋ hiu tɛ koloŋa; mbʊ pʋyɔɔ yɔ, kotokiŋ hiu tɔbʊʊ se mbʊ pɩfɛyɩ kamaɣ yɔ.

Siini Koloŋa sɔsɔɔ

Siini n̄ɩma tɛ mazɩtʊ taa lɛ, papɩzɩɣ pɔtɔ ɖɔɖɔ se pɩtalɩɣ mbʋ payaɣ pɛ-tɛ se "Li naa" sakɩyɛ; nɛ pakpaɣ ɛzɩ kilomɛtanaa ɛzɩ 6700 yɔ pɩlakɩ pɛtɛ ɛzɩ "Li naa" 11 632 mbʋ yɔ. Pɩtasɩ lɛ, mɛtanaa 576 lakɩ ɛzɩ "Li naa" 13 400 mbʋ yɔ yaa mɛtanaa 500 ɖeyi ɖeyi. Koloŋa ŋga ka-kʊkʊyɩmɩŋ taa wɛ ɛzɩ mɛtanaa 6 yaa 7 yɔ nɛ ka-walanzɩ taa lɛ pʋwɛ ɛzɩ mɛtanaa 4 yaa 5 mbʊ yɔ. Ɖomaɣ fenaɣ taa sɔsɔ weyi ɛcɔŋna ɛsɩyɛ ekpena nɛ tɔsʊʊ yɔɔ yɔ, ɛɖaɣna koloŋa ŋga maɣzɩ nɛ ɛyɔɔdɩ camɩyɛ se koloŋa ŋga ka-ɖaɣlakɩŋ kɛ kilomɛtanaa 8 851,8. Koloŋa kʊɖʊmaɣ ŋga, paɖaɣna-kɛ maɣzʋʋ mɩsɩ kʊm fenaɣ taa nɛ pana se ka-ɖaɣlakɩŋ taa talʊ kilomɛtanaa 21 196,18. Wayɩ wayɩ maɣzʊ pʊnɛ, pɩtamna wɔɔlɩŋ weyi weyi ɛyɔkaa yɔ payɩ.

Siini Koloŋa sɔsɔɔ