Mɛ-ɛjaɖɛ yɔɔ lʊbɩyɛ lɩmaɣzɩyɛ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Sauter à la navigation Sauter à la recherche

Mɛ-ɛjaɖɛ yɔɔ lʊbɩyɛ lɩmaɣzɩyɛ Mɛ-ɛjaɖɛ yɔɔ lʊbɩyɛ lɩmaɣzɩyɛ tɔm (Caama kʊnʊŋ taa lɛ Nationalsozialismus), pɩkɛ politiki lɩmaɣzɩyɛ nɖɩ ɖɩlʊkɩ ɛjaɖɛ taa samaɣ ñɩm yɔɔ yɔ nɛ pɩkɛ Caama ɛjaɖɛ taa tʊma laɖaa (NSDAP), pɩkɛ ɛjaɖɛ hɔɔlʊʊ nɩwaŋ yɔɔ ŋgʊ kɛ Caama taa palɩzɩ-ɖɩ pɩnaɣ 1920 nɛ Adolf Hitler kaakɛna ɖɩ-ñʊʊ tʊ. Politiki lɩmaɣzɩyɛ nɖɩ ɖɩ-taa peɖe lɛ, ɖɩnaɣ se ɛyaa kɩla ɖama tɛyʊʊ tɔm wɛ ɖɩ-taa pɩlɩna paa anɩ kɛ mbʊ yɔ, ɛyaa tɔndʊʊ wɛɛ peeɖe ɖɔɖɔ, kɔzɩ kɔzɩ yudaa mba, sɩlavɩ ɛyaa, tsigane mba, nɛ payaɣ-wɛ ɛyaa cikpema Caama kʊnʊŋ taa lɛ Untermensch.

Ɖɩcɔna ɖɩna yɔ yudaa mba kaɖɩnaʊ lɩmaɣzɩyɛ tɔm paɣtʊ takayaɣ lɩwa kalaa Caama ɛyaa tɛ lɛ, pɩlɩna se pakʊ ajama yaa pɩlabam waa, palɩzɩ mba paatisiɣ politiki ŋgʊ kɩ-yɔɔ weziŋ, pakʊ abala yeke yaa hala yeke halɩ kpayɛ tɩnaa, nɛ Room mba, ŋgbaɣ nɖɛ mbʊ yɔ pazɩ tɩlɩ keelee pɩnaɣ 1933, pɩlɩna ɛzɩma palɩza tɛyɩtʊ ɛyaa hɛkɩŋ taa yɔ pɩcɛlɩna kɔzɩ kɔzɩ mɩzasɩ yasʊʊ tɔm. Politiki tɔm nɖʊ tiseɣtina kedeŋga kpeekpe you sɔsɔʊ naalɛ ŋgʊ, alɩwaatʊ ndʊ sowaa malɩfa pɛɛ ŋgʊ lɩwa nɛ palɩzɩ lona wena taa pɔtɔyɩtɩɣ ɛyaa lalaa mba pɛtɛkɛ Caama mba yɔ, pɩkɔɔ pɩsɩna Caama sɔɔjanaa tɔlaa yɔ pɩnaɣ 1945. Pɩkpaɣʊʊ nɛ alɩwaatʊ ndʊ pɩkɔɔ pɩsɩna pɩnaɣ ŋga mbʊ yɔ pakʊ yudaa mba patalɩ miiliiyɔɔ loɖo halɩ pɩcɛzɩ pɩyɔɔ mbʊ yɔ pɩtɩŋna Caama ɛyaa yɔɔ nɛ pe-nesi ɖʊyaa yɔɔ. Caama azawaa kaamaza se po-politiki tɔm ndʊ tɩkaɣ ɖalɩɣ pɩtalɩ pɩnzɩ kudoku kɔyɔ hayi pɩsɩna pɩnzɩ hiu nɛ naalɛ yeke kɛlɛ pɩsaɣ Erɔpʊ halʊmɩ lalayɩ nɛ Caama nɛ kɩmɩyɛ mankazɩ.

Ɛjaɖɛ yɔɔ lʊbɩyɛ lɩmaɣɩyɛ tɔm Caama kʊnʊŋ taa lɛ Nazismus, ɛlɛ tobi matʊ taa kɛlɛ mbʊ yɔ pɩtɛkɛ mbʊ yɔ ɖɩ-kpeekpe maʊʊ taa lɛ pamaɣ se Nationalsozialismus, pʊ-tɔbʊʊ se ɛjaɖɛ taa yeke ñɩm yɔɔ lʊbɩyɛ. Lɩmaɣzɩyɛ politiki ñɩnɖɛ nɖɩ ɖɩha ɛsɛ nɛ ajɛyɛ kpeekpe ñɩm kpɛndʊʊ tɔm ɛzɩ Marx lɩmaɣzɩyɛ mbʊ yɔ, Hitler ñacaɣ mbʊ.

Caama politiki tɔm ndʊ tɩpalaɣ ɛyaa pɩlɩna calɩm pɔza mbʊ yɔ, Tzigane waa, Azii ɛyaa, nɛ kɔzɩ kɔzɩ ɛyaa kɩkpɛdaa, pa nɛ yɔ paaɖʊ-wɛ lone ndɩ ɖɩ-taa paasɩɣ ɛyʊ yɔ, pʊwayi yɔ yuda mba nɛ sɩlavɩ mba nɛ Afrika ɖooo hayi hayi ɛyaa pɔ-tɔbʊʊ lɩm ɛwadɩyɛ yɔɔ ɛyaa.