Apollo tamaɣ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Aller à la navigation Aller à la recherche

Apollo tamaɣ kɛna tɩnzɩ taa cɔʊ tamaɣ ŋga ŋgbɛyɛ sɔsɔyɛ nɖɩ payaɣ-ɖɩ se NASA yɔ ɖɩɖʊwa yɔ. Tamaɣ ŋga palaba-kɛ pɩnzɩ 1961 nɛ 1972 sɩ-taa. Apollo tamaɣ kɛna kɔyɔɔ kɛ Etazuni mba tɩŋna nɛ petiyina kacalaɣ taa kɛ ɛyaa fenaɣ taa. Tɩnzɩ ilemiye hɛkʊkʊ taa tamaɣ kɛna, Etazuni ɛjaɖɛ ñʊʊtʊ weyi payaɣ-ɩ se John F. Kennedy yɔ, ɛ-kadaɣ taa pɔtɔ tɩyɩnzɩ ilemiye hɛkʊtaa mɩtaɖɛ nɖɩ nɛ pɩɩkɛna agoza fenaɣ 25 pɩnaɣ 1961. Fenaɣ taa mɩtala sɩɣlɩyaa wena pɔtɔɔ yɔ ana yɔ Saturn I, Saturn IB nɛ Saturn V. Pʊtɔɔ-wɛ liidiya nɖi yɔ ɖɩkpɛnda 25 400 000 000 $.

Pa-lɩmaɣza kaakɛnaa se paɖɑɣnɩ pa-hɩɖɛ ɛtasɩ sɛʊ nɛ pɩkɩlɩ ɛzɩ Soviyetiki taa tɩyɩnzɩ taa nʊmɔ woɖu kaalabʊ alɩwaatʊ ndʊ tɛŋga tɛɛ you kaasa mɩŋ ajɛya naalɛ anɛ a-hɛkʊ taa yɔ.   Tamaɣ sɔsɔɣa kɛlɛ se ɛyʊ ɛfɛyɩ naŋgbaŋgaɣ kɛ fenaɣ taa pʊcɔ nɛ pɩnzɩ hiu tɛ pɩ-tɛ alɩwaatʊ. Apollo tamaɣ ŋga, paatii ɛyaa naatozo mba yɔ, pat-taa naalɛ pɩza nɛ patʊlɩ hasɩ yaɖɛ fenaɣ 21 pɩnaɣ 1969. Mba lɛ: Neil Armstrong nɛ Buzz Aldrin nɛ payawaɣ tʊmɩyɛ nɖɩ paacɛla-wɛ yɔ                                                                        se Apollo 11. Pɛcɛla tʊma lɛɛna kɛ ɛyaa kagbaanzɩ lalaa nɛ paba kpa fenaɣ taa lɛ, pacaɣ kɩyakɩŋ ɛzɩ naatozo yɔ. 

Tɩyɩŋga kɛnɛ ka-taa kpaɩu yeba nɛ pɔkɔna tataa kaaŋ ɖɔŋ ñɩŋ nɩyɛ ɛzɩ kilogɩɖamɩnaa 382 yɔ nɛ ñɩɩtʊ sakɩyɛ ndɩ ndɩ ndʊ tɩzɩnaa se palabɩna tʊma sakɩyɛ wondu yɔ. Ɖooo yɔ, Amerika mba tatɩɩkpada tɩyɩŋga nakayɩ taa pɔcɔ agoza fenaɣ 1961 lɩɣʊ. Pʊyɔɔ kɛ pɩsa nɛ papɩzɩ nɛ pala pa-tambaɣ ŋga paɖʊwa yɔ lɛ, pa-tʊma ñɩnʊʊ ŋgbɛyɛ nɖɩ payaɣ-ɖɩ se NASA yɔ, ɖɩɖʊ tamasɩ sakɩyɛnzɩ ɖɩkaɣ labʊ yɔ. Nɛ tamasɩ nzɩ sɩ-taa kɔyɔ: kacalaɣ lɛ, Gemini tamaɣ nɛ tamasɩ ndɩ ndɩ nzɩ sɩpɩzɩ nɛ sɩkpazɩ pa-hɩɖɛ nɛ ɛsɔ yɔ. Kacalaɣ tamaɣ kanɛ, ka-tʊmɩyɛ kɛlɛ se kɩɖʊ lɔŋ nɛ lɛɣtʊ ndɩndɩ ndɩu papɩzɩ nɛ powoki mɩtala taa yem nɛ patakɩ-yɛ camɩyɛ yɔ.

Piyele tamasɩ lɛɛsɩ lɛ, patalʊ ilemiye yaa mɩtaɖɛ taa lɛ, polu camɩyɛ peeɖe tɛtʊ tɛlɛnzɩ nɛ patakɩ nɛ pana ɛzɩma peeɖe wɛɛ yɔ. Nièye kʊɖʊmɖɩyɛ eekonu ñanaɣ. Pʊyɔɔ kɛ Amerika mba nɛ Rusii mba nɩna ɖama nɛ polu tɩyɩnzɩ pɔɔyɩŋ taa lɔɔɖɩyɛ naɖɩyɛ nɛ payaa-ɖɩ se Saturn V. Ɖɩ-yʊŋ taa wɛ tɔɔnɩnaa ɛzɩ 3 000 yɔ. Tamaɣ kanɛ kakpaɣ liidiya ɛzɩ Etazuni tɛ tɔɔlaaɖinaa miliyaɖinaa 153 yɔ nɛ ɖɩpɔza ɛyaa ɛzɩ 400 000 yɔ.