Klarɩnɛɛtɩ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Sauter à la navigation Sauter à la recherche
Klarɩnɛɛtɩ

Klarɩnɛɛtɩ kɛna kɩlabɩnaʋ minziiki wonuu ŋgʋ kɩwɛ ɖasɩ hɔʋ taa kɛnɛ yɔ. Patɩlɩɣ-kʋ nɛ kɩ-nimaɣ kiwilaɣ kɛlɛʋ n̄ɩŋʋ. Klarɩnɛɛtɩ kʋnɛ, pazaɣ-kʋʋ ɖaʋ tɩyɛ nɛ kɩ-taa wɛ pɔʋ nɛ kɩwɛ tilimaɣ tɩyɛ wɛtʋ. Abalʋ weyi paya-ɩ se Johann Christoph Denner yɔ, ka-lɩzɩna kʋ pɩnaɣ 1690 n̄ɩŋa taa. Ɛpaza lɩzɩ-tʋ ndʋ pɩnaɣ 1655 nɛ pɩnaɣ 1707 n̄ɩŋa taa lɛ, ɛtɛ kɩlɩzʋʋ kɛ Nuremberg tɛtʋ taa. Cɩmʋʋ nimaɣ kɩpɩnaɣ yɔɔ pɩtɩŋɩna.

Cɩmʋʋ nimaɣ kɩpɩnaɣ nakɛyɛ kɔyɔ: luujaɣ. Klarɩnɛɛtɩ kɛ kɩtɩzɩnaʋ wonu kpɛndɛ tɛ kʋhʋlʋʋ. Klarɩnɛɛtɩ nakʋyʋ wɛ tilimaɣ tɩyɛ wɛtʋ, pa-hʋyɩ kɩ-taa pɔʋ, nɛ kʋwɛ ndɩ kpeɖem.

Abalaa naadozo hɔlʋʋ klarɩnɛɛtɩnaa

Nɛ pɩtɩŋɛ payɩ mbɩ yɔ pɩsɩnɛyɩ nɛ e-kiwilaɣ lɛzɩɣ. Ɛ-tɛ nɔɔ kʋyʋmaɣ nikaɣ wiluu tʋkaɣ wɛ muduleee wɛtʋ. Minziiki wondu kʋhʋlʋtʋ tɩŋɛ taa payɩ lɛ, klarɩnɛɛtɩ kʋhʋlʋ kʋnɛ yɔ, kɩ-wɛna tɛsiturɩ sʋsɔʋ nakʋyʋ nɛ kʋwɛ wilitu kpaʋ nɛ tibu ndɩ ndɩ hɛkɩŋ taa ɛzɩ tam nabudozo taa mbɩ yɔ.

E-kpilina minziiki wondu hɔʋ ŋgʋ yɔ, kɩ-jaa wɛʋ kɩtɩŋa nɔɔ kʋɖʋmaɣ lɛɛzɩɣ, pɩkpaʋ nɛ klarɩnɛɛtɩ hayi nɛ hadɛ n̄ɩŋʋ pɩkɔ pɩsɩna klarɩnɛɛtɩ sopranino ŋgʋ.

Klarɩnɛɛtɩ étendue

Palakɩna wonuu klarɩnɛɛtɩ kʋnɛ minziiki anasaayɩwaa cɩmɩŋ ɖeɖe nɛ sɔnzɩ cɩmɩŋ ɖeɖe ɖɔɖɔ. Kʋwɛ ɖɔɖɔ jazz mabʋ taa ɖɔɖɔ.