Klarɩnɛɛtɩ

Pɩlɩɩna Wikipediya
Klarɩnɛɛtɩ

Klarɩnɛɛtɩ kɛna kɩlabɩnaʋ minziiki wonuu ŋgʋ kɩwɛ ɖasɩ hɔʋ taa yɔ. Patɩlɩɣɩ kʋ nɛ kɩ-nimaɣ kiwilaɣ kɛlɛʋ. Kɩ-taa wɛ pɔʋ nɛ kɩwɛ tilimaɣ tɩyɛ wɛtʋ. Abalʋ weyi payaɩ se Johann Christoph Denner yɔ ka-lɩzɩna kʋ pɩnaɣ 1690 taa (ɛ-pasa lɩzɩ-tʋ ndʋ pɩnaɣ 1655 nɛ pɩnaɣ 1707 lɛ ɛtɛ kalɩzaɣ ŋga) kɛ Nuremberg tɛtʋ taa, pɩtɩŋɩna cɩmʋʋ nimaɣ kɩpɩna yɔ.

Kɩbɩ naɣ nakɛyɛ kɔyɔ: luujaɣ. Klarɩnɛɛtɩ kɛ kɩtɩzɩnaʋ wonu kpɛndɛ tɛ kʋhʋlʋ. Klarɩnɛɛtɩ nakʋyʋ wɛ tilimaɣ tɩyɛ wɛtʋ, pa-hʋyɩ kɩ-taa pɔʋ, wɛ kʋ nɛ ndɩ nɛ hautbois nɛ saxophone, pa-taa payɩ nɛ pɔʋ conique.

Abalaa naadozo hɔlʋʋ klarɩnɛɛtɩnaa

Nɛ pɩtɩŋɛ payɩ mbɩ yɔ pɩsɩnɛyɩ nɛ e-kiwilaɣ lɛzɩɣ. Ɛ-tɛ nɔɔ kʋyʋmaɣ nikaɣ wiluu tʋkaɣ wɛ muduleee wɛtʋ. Minziiki wondu kʋhʋlʋtʋ tɩŋɛ taa payɩ lɛ, klarɩnɛɛtɩ kʋhʋlʋ kʋnɛ yɔ, kɩ-wɛna tɛsiturɩ sʋsɔʋ nakʋyʋ nɛ kʋwɛ wilitu kpaʋ nɛ tibu ndɩ ndɩ hɛkɩŋ taa ɛzɩ tam nabudozo taa mbɩ yɔ.

Tindima loɖo hɛkʋʋ wilitu cikpetu wɛ ɖɔɖɔ hɛkɩnda yaa 45 ɖʋtʋ pɩtɩŋɛ pɩ-taa. E-kpilina minziiki wondu hɔʋ ŋgʋ yɔ, kɩ-jaa wɛʋ kɩtɩŋa nɔɔ kʋɖʋmaɣ lɛɛzɩɣ, pɩkpaʋ nɛ klarɩnɛɛtɩ hayi nɛ hadɛ n̄ɩŋʋ pɩkɔ pɩsɩna klarɩnɛɛtɩ sopranino ŋgʋ.

Klarɩnɛɛtɩ étendue

Palakɩna wonuu klarɩnɛɛtɩ kʋnɛ minziiki anasaayɩwaa cɩmɩŋ ɖeɖe nɛ sɔnzɩ cɩmɩŋ ɖeɖe ɖɔɖɔ. Kʋwɛ ɖɔɖɔ jazz mabʋ taa ɖɔɖɔ. Ɖiwoba ɖooo matu kɩpɩndʋ taa cɩmʋʋ kʋhʋlʋ kʋnɛ kiliɖe taa kɔyɔ, ɖɩtɩlʋ size, Concerto pour clarinette wɛ nɛ ɛlaɖʋ lɛ Mozart.